Plaže so posledica odlaganja celinskih usedlin, ki jih prinašajoj reke; nastanejo, ko se pesek, ki ga nosijo tokovi, ki se prelivajo ob obali, nabere na zaščitenem območju. Nastala plaža sega od srednje višine plimovanja do najvišje točke, ki jo dosežejo nevihtni valovi. Zato obstaja stalno mehansko delovanje valov in vetra, ki nenehno spreminjajo in preoblikujejo substrat. Obalna črta je poševen odsek plaže, kjer se valovi nenehno dvigajo in spuščajo ter preoblikujejo pesek in gramoz. To je obalni pas, kjer se odlagajo različni materiali in rastline, ki jih prinaša morje. Na tem področju stika med dvema svetovoma se soočamo z ekološko realnostjo v dinamičnem ravnovesju. Morske in kopenske živali so pripravljene izkoristiti oseko ali plimo, da razširijo svoje ozemlje, navzgor ali navzdol, in se hranijo s tem, kar pride v stik z dnom in se tam odleže.
Plažni organizmi se morajo soočati s težkimi okoljskimi razmerami, kot so močno sončno sevanje, visoka koncentracija soli v tleh in revščina hranilnih snovi.
Majhen pas plaže, vključen v rezervat, je eden redkih primerov naravnih plaž v deželi, na katerem ne vplivajo kopanje, preoblikovanje in umetno obnavljanje. Čeprav ima omejeno velikost, ima pomembno vlogo pri ohranjanju dinamike in vrst, ki so nanj vezane.
