Glavni del rezervata sestavlja ribogojnica, sistem bazenov in kanalov, ki jih prekinjajo blatna območja, ki jih občasno potaplja voda ter otočki. Kot robogojnica je nastala iz plitvih lagunskih območij, okoli katerih so bili zgrajeni nasipi, ki so jo hidravlično izolirali od okolice. Nastavljive zapore omogočajo vzdrževanje optimalnega vodostaja, nekoč za lov in ribolov, zdaj pa za upravljanje ptic.
Dandanes se lahko nivo vode v ribogojnici spreminja skozi zapore, ki uravnavajo vnos vode med plimo in praznjenje ob oseki.
Povprečni vodostaj je trenutno nižji kot v preteklosti, kar spodbuja postanek številnih vrst ptic, zlasti pobrežnikov, ki na območju nekdanje ribogojnice najdejo okolja, ki so primerna za iskanje hrane. Trenutni vodostaj podpira tudi gnezdenje nekaterih posebnih vrst, kot so polojnik in navadna čigra.
Najpogostejše vrste rib so tiste, ki najbolje prenašajo spremembe slanosti in temperature, na primer glavati cipelj, brancin, orada in jegulja. Kopenske površine, ki so nastale v ribogojnici, so pokrite s halofilno vegetacijo, grmovjem in redkim trstičjem.