Habitat (izraz, ki izvira izlatinskega izraza habitare, t.j. »živeti«) je kraj, katerega fizikalne in okoljske značilnosti lahko določeni vrsti omogočajo življenje, razvoj, razmnoževanje in ki ji zagotavlja kakovost življenja, ki se lahko zmanjša ali poveča glede na podnebje oz. demografske spremembe. V bistvu je to okolje, ki lahko obdaja populacijo vrste in njene osebke.
Za spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov v Evropi je Evropska komisija 21. maja 1992 odobrila Direktivo o habitatih (Direktiva št. 92 /43 / EGS o ohranjanju naravnih in polnaravnih habitatov, rastlinstva in prosto živečih živali).
V tem kontekstu je bilo opredeljenih vrsta habitatov v interesu skupnosti, ki so konkretno zaščiteni kot posebna ohranitvena območja (P.O.O.), ki pa izvirajo iz prvotne določitve območij, ki so pomembna za Skupnost. Posebna območja varstva (P.O.V.) pa so varstvena območja, ki se nahajajo vzdolž migracijskih poti ptic, in so namenjena ohranjanju in urejanju primernih habitatov za ohranjanje in upravljanje populacij ptic selivk. Ta območja so opredelile države članice Evropske unije (Direktiva 2009/147 / ES, znana kot Direktiva o pticah). Posebna ohranitvena območja in posebna območja varstva sestavljajo mrežo območij Natura 2000. Ti ukrepi nameravajo zaščititi vrsto živalskih in rastlinskih organizmov (navedenih v prilogah), ki so zaradi njihove redkosti ali ključne vloge v ekosistemih primarnega pomena.
Omenjeni seznami so redno posodobljeni glede na razvoj situacije in nova znanstvena odkritja v skladu z rdečim seznamom IUCN. To direktivo je Italija sprejela leta 1997 s Uredbo predsednika republike št. 357 z dne 8. septembra 1997 in dopolnila s predsedniškim odlokom 120 z dne 12. marca 2003.
Direktiva Sveta z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih in polnaravnih habitatov ter prosto živečega rastlinstva in živalstva, znana kot Direktiva o habitatih, in Direktiva o pticah predstavljata jedro politike Skupnosti o ohranjanju biotske raznovrstnosti in sta pravna podlaga na kateri temelji Natura 2000.
Namen Direktive o habitatih je »varovanje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov ter prosto živečega rastlinstva in živalstva na evropskem ozemlju držav članic, za katere velja sporazum« (člen 2). Za dosego tega cilja Direktiva določa ukrepe za zagotovitev vzdrževanja ali obnove habitatov in vrst v interesu Skupnosti, navedenih v njenih prilogah, v zadovoljivem stanju ohranjenosti.
Direktiva temelji na dveh stebrih: ekološkem omrežju Natura 2000, ki ga sestavljajo območja, namenjena ohranjanju habitatov in vrst, naštetih v prilogah I in II, ter režim zaščite za vrste iz prilog IV in V.
Direktiva določa pravila za upravljanje območij Natura 2000 in oceno učinka (člen 6), financiranje (člen 8), spremljanje in pripravo državnih poročil o izvajanju določb Direktive (člena 11 in 17), in izdajanje morebitnih izjem (člen 16). Priznava tudi pomen krajinskih elementov, ki igrajo vlogo ekološke povezave za prosto živeče rastlinstvo in živalstvo (člen 10).
V sklopu mreže območij Natura 2000 sta bila ustanovljena P.O.O. in P.O.V. IT 3330006 Val Cavanata in Banco Mula di Muggia, ki delno prekrivata Deželni naravni rezervat Valle Cavanata.
Okolja, ki so v Deželnem naravnem rezervatu Valle Cavanata še posebno pomembna, so obalni gozd, travnik Luseo gojitvena lovišča in bibavični pas, plaža, ribogojnica in globoke vode.