Ko se oddaljujemo od obale in gremo mimo plaže proti notranjosti, tla postanejo vse bolj gostoljubna za tiste rastline, ki pomagajo utrditi tla: trave in nato trstičje mešano z rogozom, grmičevjem in drevesi.
Spremenljivke, ki najbolj vplivajo na življenje v okolici sipin, so slanost, slani veter s peščenimi zrni, visoka prepustnost in pomanjkanje humusa v tleh.
Najprej srečamo embrionalne sipine, ki so nastale s kolonizacijo in razvojem travnatih vrst, ki zadržijo pesek, ki ga nosi veter. Te trave prestrežejo pesek in ga naberejo okoli svojih korenin.
Od tod se začnejo oblikovati konsolidirane sipin, ki jih stabilizirajo ukoreninjene rastline, ki se razvijajo navpično, ko jim pesek prekrije korenine in spodnji del stebla, in so opremljene z gostim koreninskim sistemom. Vse vrste,ki rasejo na sipinah, imajo zelo pomembno ekološko vlogo: njihova prisotnost je pravzaprav bistvena za ohranjanje in utrjevanje usedlin, ki tvorijo to obalni »stopničko«; poleg tega pesek, ujet v pas sipine, predstavlja rezervoar sedimentov za naravno obnovo plaže. Gostota rastlin in višina sipine ustvarita naravno oviro pred vplivom slanih vetrov in tako zaščitijo območja za njo pred morskim aerosolom.
Na gozd za plažo uplivata nevihte in slan zrak, spiha pa ga burja. Zato ima ne ravno urejen videz, pogosto so prisotne odpadle veje in različnimi ostanki, ki prihajajo z morja.
Takoj za pasom obalnih trav najdemo gosto trstičje z navadnim trstom (Phragmites australis), v katerem se mešajo amorfa (Amorpha fruticosa), ostro ločje (Juncus acutus) in navadna tamariša (Tamarix gallica).
Obalnemu trstičju sledi pas obalnega gozda. Med najbolj značilnimi drevesnimi vrstami najdemo primere črnike (Quercus ilex), ki se spontano obnavlja, črnega topola (Populus nigra) in belega topola (Populus alba), značilnega za mokrišča, ter nekaj redkih primerov doba (Quercus robur), hrasta, ki je značilen za nižinske gozdove Furlanije. V nižjem sloju grmovnic prevladujejo črni bezeg (Sambucus nigra), navadna robinija (Robinia pseudoacacia), robida (Rubus sp.), navadni glog (Crataegus oxycantha), amorfa (Amorpha fruticosa), rdeči dren (Cornus sanguinea), navadna tamariša (Tamerix gallica), bela vrba (Salix alba).
Poleg teh spontanih rastlinskih vrst, značilnih za lokalno floro, obstajajo rastlinske vrste, ki so bile v preteklosti vnesene za kmetijsko uporabo, na primer navadni trstikovec (Arundo donax), sibirski brest (Ulmus pumila) in črni topol (Populus nigra), ki so dobro vključene v lokalne gozdne formacije.
Upravitelji rezervata si prizadevajo izboljšati sestavo gozda s spodbujanjem razvoja najdragocenejših vrst in najbolj zdravih osebkov, z izvajanjem ciljno omejenih posekov, odstranjevanjem invazivk in nasedlih ali opuščenih odpadkov.